Splošno o odpadni embalaži

Kaj je embalaža?

Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, dela z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.

Vrste embalaže glede na material

Glede na vrsto embalažnega materiala ločimo:

• papirno in kartonsko embalažo,
• plastično embalažo,
• leseno embalažo,
• kovinsko embalažo,
• stekleno embalažo,
• sestavljeno (kompozitno) embalažo,
• nevarno odpadno embalažo.

Vrste embalaže glede na način uporabe

Glede na način uporabe pa ločimo:

1. Primarna ali prodajna embalaža: embalaža, ki obdaja ali vsebuje osnovno prodajno enoto blaga, namenjeno končnemu uporabniku na prodajnem mestu, ter varuje blago pred poškodbami in onesnaženjem.
2. Sekundarna ali skupinska embalaža: embalaža, ki obdaja ali drži skupaj več osnovnih prodajnih enot isto- ali raznovrstnega blaga, ne glede na to, ali je skupaj z blagom prodana končnemu uporabniku ali je odstranjena na prodajnem mestu.
3. Terciarna ali transportna embalaža: embalaža, ki obdaja ali drži skupaj več osnovnih prodajnih enot blaga v prodajni ali skupinski embalaži, olajša ravnanje z blagom in njegov prevoz ter ga varuje pred poškodbami.

Kaj je odpadna embalaža?

Odpadna embalaža nastane takrat, ko končni uporabnik embalažo odstrani iz blaga ali jo izprazni. Glede na mesto nastanka odpadno embalažo delimo na:

• Odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek. V to skupino sodi odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in tem odpadkom podobni odpadki iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnostih in javnega sektorja.
• Odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek. To je odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu.

Načini predelave odpadne embalaže

Odpadno embalažo lahko snovno ali energetsko predelamo. Obstajajo štirje načini predelave:

• recikliranje: tehnološki postopek predelave odpadne embalaže v material za izdelavo surovin za proizvodnjo nove embalaže;
• energetska izraba: postopek predelave, v katerem se odpadna embalaža z visoko kurilno vrednostjo uporablja kot sredstvo za pridobivanje energije z neposrednim sežiganjem in izkoriščanjem pridobljene toplote;
• kompostiranje: način aerobne ali anaerobne predelave odpadne embalaže;
• biorazgradnja: predelava biorazgradljivih delov odpadne embalaže, pri kateri nastanejo ogljikov dioksid, biomasa in voda.

Cilji ravnanja z odpadno embalažo

Odpadna embalaža je pomemben vir surovin za nadaljnjo predelavo in izdelavo novih izdelkov, zato smo si v Sloveniji naložili, da bomo z učinkovitim ravnanjem z odpadno embalažo:

• zagotovili predelavo odpadne embalaže, vključno z energetsko predelavo za najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže;
• reciklirali med najmanj 55 % in največ 80 % celotne mase odpadne embalaže;
• zagotovili za posamezno vrsto embalažnega materiala, ki ga vsebuje celotna masa odpadne embalaže, najmanj naslednje deleže recikliranja:
  • 60 % mase za stekleno embalažo,
  • 60 % mase za papirno in kartonsko embalažo,
  • 50 % mase za kovinsko embalažo,
  • 22,5 % mase za plastično embalažo (material, ki se ponovno reciklira v plastiko),
  • 15 % mase za leseno embalažo.